Pojdi na vsebino
Prijava na e-pošto

Evropski svet je ena od sedmih institucij EU, vendar ne spada med zakonodajna telesa EU in se torej ne pogaja o zakonodaji EU oziroma je ne sprejema. Namesto tega je njegova glavna vloga določanje splošne politične usmeritve EU in njenih prednostnih nalog, kar je v bistvu določanje politične agende za EU. 

To običajno počne s sprejemanjem sklepov na vsakem zasedanju Evropskega sveta. V teh sklepih so opredeljena posamezna vprašanja, ki zadevajo EU, in določeni posebni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, oziroma cilji, ki jih je treba doseči. V sklepih Evropskega sveta so lahko določeni tudi roki za dosego dogovora o določeni zadevi ali predložitev zakonodajnega predloga. Evropski svet tako lahko vpliva na politično agendo EU in jo usmerja.

Evropski svet je nedavno sprejel strateško agendo o prednostnih področjih za dolgoročne ukrepe in usmeritev EU.

Strateška agenda za EU

Evropski svet se je na zasedanju 27. junija 2014 v Bruslju dogovoril o petih prednostnih področjih, ki bodo podlaga za delovanje EU v prihodnjih petih letih. Te prednostne naloge so opredeljene v dokumentu, imenovanem „Strateška agenda za Unijo v času sprememb“. Na podlagi strateške agende bo potekalo načrtovanje dela Evropskega sveta, obenem pa je to tudi izhodišče za delovne programe drugih institucij EU. 

1. Delovna mesta, rast in konkurenčnost

Evropski svet izpostavlja, da je potrebno spodbuditi rast, povečati naložbe, ustvariti več kakovostnejših delovnih mest in spodbuditi reforme za povečanje konkurenčnosti. Posebni ukrepi vključujejo:

  • dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga do leta 2015
  • izboljšanje dostopa MSP do financiranja in naložb
  • boljše naložbe v infrastrukturo
  • zaključek pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) do leta 2015
  • odločnejše upravljanje evroobmočja in intenzivnejše usklajevanje gospodarskih politik

2. Krepitev vloge državljanov in njihova zaščita

Evropski svet izpostavlja prednostne naloge, ki bi ustvarile priložnosti za državljane EU, ter obravnava vprašanja, kot sta revščina in socialna izključenost. Posebni ukrepi vključujejo:

  • nadaljnje ukrepe proti brezposelnosti mladih
  • ukrepe za obravnavo davčnih utaj in davčnih goljufij

3. Energija in podnebne politike

Evropski svet izpostavlja potrebo po zmanjšanju odvisnosti od uvoza goriva in plina ter dostopni, zanesljivi in trajnostni oskrbi z energijo v EU. Glavne prednostne naloge vključujejo:

  • dokončno oblikovanje energetskega trga EU
  • diverzifikacijo oskrbe z energijo in poti za zagotavljanje energije v EU ter razvoj energetske infrastrukture
  • določitev ambicioznih ciljev glede podnebnih sprememb za obdobje do leta 2030 in ohranitev vodilne vloge v boju proti podnebnim spremembam 

4. Svoboda, varnost in pravica

Evropski svet poudarja pomen dobrega sodelovanja EU pri varnostnih vprašanjih, kot sta terorizem in upravljanje migracijskih tokov. Posebne prednostne naloge, ki jih je določil Evropski svet, vključujejo:

  • boljše upravljanje vseh vidikov migracij, tudi nezakonitih migracij, vprašanja azila in upravljanja meja
  • preprečevanje in zatiranje organiziranega kriminala, korupcije in terorizma
  • boljše pravosodno sodelovanje med državami EU

5. Unija kot močan svetovni akter

Evropski svet poziva EU, naj dejavno sodeluje pri svetovnih vprašanjih, pri čemer izpostavlja zlasti naslednje prednostne naloge:

  • zagotavljanje skladnosti med zunanjepolitičnimi cilji držav članic in EU
  • spodbujanje stabilnosti, blaginje in demokracije v državah, ki so najbližje EU
  • sodelovanje z globalnimi partnerji pri najrazličnejših vprašanjih, kot so trgovina, kibernetska varnost, človekove pravice in krizno upravljanje
  • krepitev skupne varnostne in obrambne politike EU

Smernice politik

Evropski semester

Evropski semester je cikel usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v EU

Poleg določanja političnih prednostnih nalog EU v okviru strateške agende in sklepov ima Evropski svet formalno vlogo tudi pri letnem procesu evropskega semestra na ravni EU. To je letni cikel usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik v okviru EU.

Evropski svet na letnem marčevskem zasedanju oceni gospodarske razmere v EU in napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Nato določi usmeritve politik na področju fiskalnih, gospodarskih in strukturnih reform. Evropski svet na junijskem zasedanju potrdi končna priporočila za posamezne države, v katerih so opredeljene prednostne naloge za vsako državo članico za naslednjih 12 do 18 mesecev.

Strateške smernice za pravosodje in notranje zadeve

V teh smernicah, ki jih je sprejel Evropski svet, so opredeljene prednostne naloge v prihodnjih letih.

Evropski svet je v skladu s členom 68 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) pristojen za določitev strateških smernic za območje svobode, varnosti in pravice.

To je bilo v praksi prvič udejanjeno v najnovejših smernicah, sprejetih junija 2014. Oblikovane so bile v skladu s prednostnimi nalogami strateške agende in zajemajo vidike v zvezi z nadzorom meja, migracijsko in azilno politiko ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem.